Opis knjige

Filmska zgodovina je vpeta v slovensko zgodovino, s povzemanjem njenih glavnih epizod pa bralca nevsiljivo, z vrsto pomembnih in iskrivih podrobnosti uči razumevati filmsko sedanjost.

Pričujoča knjiga Zgodovina slovenskega filma avtorja Zdenka Vrdlovca je celosten prikaz razvoja filma, tako kot se za kinematografsko industrijo dejansko spodobi. Pred bralca argumentirano in slikovito prikaže vse faze razumevanja zgodovinskega razvoja filma, ki je pripeljal do njegove sedanjosti. To pomeni, da zaobjame začetke, vezane na prikazovanje - na tisto spektakelsko funkcijo filma, zaradi katere edino zares še vedno hodimo v kino - začetke slovenske produkcije, prve slovenske filmske zvezde, in predvsem idejne, če ne že kar prve politično-ideološko obarvane odzive na začetek sedme umetnosti ali filmske industrije pri nas. Pomemben presežek knjige je namreč prav vpetost razvoja filma v trenutno politično situacijo.

Vendar pa ta Zgodovina slovenskega filma ni običajen nabor podatkov, kakršne nazadnje lahko najdemo v različnih bazah podatkov, na spletnih straneh in v publikacijah institucij: je svoboden, svobodomiseln, na trenutke radikalen presek posameznih obdobij slovenskega filma, ki odraža tudi in predvsem avtorjevo razumevanje sedanjosti. Brez zgodovinske, idejne polarizacije ob začetkih filma morda ne bi imeli toliko sedanjih zadreg z razumevanjem filmske industrije, ki je sicer preprosta, ko gre za tuj film, in zelo zapletena, ko gre za domač film. Brez različnih sistemov podpore filmu, ki se je spreminjala glede na vsakokratno politično ozadje, se morda ne bi zavedli, da se v življenju s strukturo oblasti spreminja vse, življenje v najmanjših podrobnostih in z njimi film, še zlasti naš, tako zelo obremenjen s pričakovanji tistih za kamero in tistih pred platnom.

Nekaterih filmov tako v tej Zgodovini ne boste našli, kar ne pomeni, da niso dobri, da niso vaši, toda avtorjev izbor je svoboden premislek gledalca. Tako kot si vsakdo izmed sam izbere film, sam vplača vstopnico ali si naloži film, tako si avtorji jemljejo legitimno pravico, da za svojo izbiro stojijo in jo zagovarjajo. Predvsem pa se, da se odločijo in si izberejo svoj film. Oči kritika so samo njegove. Sedanjost slovenskega filma kot dedinja te preteklosti pa je že druga zgodba.

Recenzija knjige, Mladina

Ob osemdesetletnici predvajanja prvega slovenskega celovečernega filma V kraljestvu Zlatoroga, bo v Modrijanovi knjigarni potekal POGOVOR o literaturi, filmu in slovenskih filmskih adaptacijah.

Pogovor, ki bo v torek, 14. junija 2011, ob 19. uri v Modrijanovi knjigarni, bo vodil Matevž Rudolf, sogovorniki  pa bodo:
▪ režiser in pisatelj Metod Pevec, ki je igral v številnih slovenskih filmskih adaptacijah (Ko zorijo jagode, 1978; Nasvidenje v naslednji vojni, 1980), nekaj let po svojem pisateljskem prvencu Carmen (1991) pa je po tem romanu posnel še istoimenski film. Trenutno je dokončal film z naslovom Lahko noč, gospodična, ki ga je prav tako posnel na podlagi svojega romana z naslovom Teža neba (2009).
▪ filmski kritik in publicist Gorazd Trušnovec; kot urednik revije Ekran ter direktor in selektor Festivala slovenskega filma neprekinjeno spremlja dogajanje v slovenski kinematografiji in ima celovit vpogled v domačo filmsko produkcijo.
▪ gledališka in filmska igralka Tanja Ribič, ki se je slovenskim filmskim gledalcem vtisnila v spomin zlasti kot simpatična Špela v filmu Kajmak in marmelada (2003). pripravili pogovor, ki se bo posvetil razmerju med filmsko in besedno umetnostjo.

Na prireditvi bo posebna pozornost namenjena tudi knjigi Zgodovina slovenskega filma.

Mnenja kupcev

Ta knjiga zaenkrat še nima mnenj. Prispevajte ga vi!

Oddaj mnenje »