slo | eng

Pozdravljeni! Člani knjižnega kluba kupujejo ceneje. Prijavite se!
Prva stran > superzenska > SUPERŽENSKA JE V TEBI

Natisni to stran  Pošlji prijatelju

SUPERŽENSKA JE V TEBI

UVOD

Že pred kar nekaj leti se mi je utrnila misel o znanstvenem projektu. Imenoval bi se Superženska - ali obstaja in kaj se od nje lahko naučimo? Namen je bil, da bi se pogovorila z nekaterimi ženskami, ki jim v mojih očeh uspe vse, čemur jaz nisem kos, a si želim, da bi bila tako uspešna, kot so one. Izbrala sem peščico žensk, ki so imele skupno tole:

1. Bile so dobro izobražene in na visokih ali vodilnih položajih.

2. Javno so razvijale svojo umetniško plat in bile pogosto deležne priznanja.

3. Vsaka je imela vsaj štiri otroke, nekatere celo dvakrat toliko.

Predstavljala sem si, da so te ženske srečne oziroma da se v ničemer ne počutijo prikrajšane. Nekako so našle rešitev za to veliko sestavljanko, našle so ključ za to, kako vse spraviti na višjo stopnjo. Hotela sem spoznati njihovo skrivnost, hotela sem se je naučiti in jo razkriti drugim ženskam. Predstavljala sem si, da se sreča skriva v znanju teh žensk, nekje pač.

Pravzaprav sem se že močno ukvarjala s pripravami, ko se je zgodilo nekaj, zaradi česar sem se popolnoma ohladila. Dva tedna, preden bi morala iziti moja prva knjiga, mladinski roman Indigo, so mi poslali trideset avtorskih izvodov. Istega dne sem šla po velik kup fotografij, ki smo jih končno dali razvit. Še vedno se spomnim, da sem se usedla za pisalno mizo z izvodom svoje na novo natiskane knjige in odprla prvo vrečko s fotografijami. Ko sem jih jemala ven, se mi je življenje v hipu spremenilo.

Fotografije so bile posnete pred več kot letom dni. Poletne slike. Tipična danska kmečka hiša, krita s slamo, s po malinah dišečimi vrtnicami, ki rasejo ob južni steni. Na vrtu pečemo na žaru. Moj mož, zamišljenega obraza in neobrit, s svetlolaso hčerko v naročju. Na mizi košara z domačimi bagetami, v skledah krhka solata in druga, pravkar pobrana zelenjava. Za možem se slutijo obrisi najinih starejših sinov, ki na travi prevračata kozolce. Z žara, ki ga je moj tast naredil iz starega soda za olje, se vije šibek dim od razkosanega zlatega piščanca, ki je videti napol pečen. Nismo ga sami zaklali, pravzaprav pa bi ga lahko, ker, ja, ker imamo kokoši.

Ne vem, kako, a prvič v življenju mi je uspelo, da sem nenadoma stopila iz sebe in vse skupaj videla od zunaj. Slike sem odložila ob knjigo in si rekla na glas: »Tukaj je moja hiša. Tukaj je moj mož. Tukaj so moji otroci. Tukaj je knjiga, ki sem jo ravnokar napisala. Tukaj je solata, ki sem jo pridelala na vrtu. Tukaj je kruh, ki sem ga sama spekla ...«

Gledano od zunaj sem bila kot nalašč za članek v ženski reviji. Težko bi si predstavljala popolnejšo sliko nekega sijajnega življenja. To je čista superženska. In to brez fotografij šabese ali vrtnih jagod, ki smo jih imeli za sladico pozneje ...

Bila sem pretresena. Sem res taka, če se pogledam od zunaj? Bi jaz - drobna ženska, ki kar naprej letam naokrog, se sama sebi zdim nerodna in ne preveč privlačna ter mi nikoli nič ne uspe - res lahko bila superženska?

To je bil pomemben dan. Ko sem gledala naslovnico knjige in slike na mizi, sem počasi spoznavala, kako sem se pehala za zunanjimi vrednotami v veri, da jim bodo notranje samodejno sledile. Zlahka sem se videla, kako berem članek v kakem tedniku z natanko takimi slikami in naslovnico knjige, in videla sem, kako bi vse to nekritično požirala in bi se mi zdelo samoumevno, da je ta ženska res srečna.

Takrat pa sem to iluzijo izgubila. Tedaj sem bila namreč glavna oseba jaz in vedela sem, kako sem se počutila, ko so posnetki nastali. In tudi za spoznanje nisem bila srečnejša, kot sem bila, preden sem dobila kmetijo in zelenjavni vrt ali preden sem napisala knjigo. Še vedno sem bila ista ženska z vzponi in s padci in stalnim občutkom, da nisem nikoli dovolj dobra.

Posvetilo se mi je, da bom, če bom nadaljevala tako kot doslej, dobila deset otrok, še enkrat večji zelenjavni vrt, napisala doktorat in štirinajst romanov, pa bom še vedno čutila, da nisem dovolj dobra. Lahko se pretrgam, ampak če ne spremenim pogleda nase, ne bo nobene razlike. Dosegla sem že ogromno, o čemer sem nekoč sanjala; znala sem že opraviti kup stvari hkrati.

A tega si nisem priznala. Tega nisem doživljala tako.

Zveni ošabno, ampak zame je bil to skoraj dan razodetja. Nov vpogled je odprl ducat drugih spoznanj, ki so vsa pripomogla, da sem se osvobodila in živela življenje, kot si ga želim, in bila zato hkrati srečna. Ta spoznanja bi rada delila s tabo, bi pa rada tudi poudarila, da si ne domišljam, da imam več uvida ali da znam več od tebe. Kar vem, je, da ljudje lahko postanemo pametnejši in bogatejši, če si izmenjavamo izkušnje. In prav to bi rada dosegla s to knjigo: da bi s tabo delila izkušnje.

Namen knjige tudi ni, da bi ti narekovala, kako boš najbolje živela svoje življenje. Sama moraš ugotoviti, katera rešitev je zate najboljša. Posnemati druge je prav tako brez pomena, kot če trdiš, če bo soseda skočila na glavo v vodo, bom pa še jaz. Treba se je preizkusiti: na hitro skupaj zmetani sendviči, v hladni ali topli različici, z maslom ali margarino ali brez, na belem kruhu, na rženem kruhu, s kumarico - surovo ali vloženo - z rdečo peso, ocvrto čebulo, slanino, šampinjoni, kečapom, ja, poznam celo nekoga, ki nanj stisne gorčico. Seznam je neskončen, ampak vsaka od nas ima svojega najljubšega in moj namen ni, da bi svojega vsiljevala tebi.

Želim si le, da bi se ti zavedala, kako skačeš v vodo in zakaj tako. In če vedno ješ le navadno salamo, ti ne bo škodilo, če bi poskusila še kakšno drugo. Lahko se zgodi samo dvoje: ali boš ugotovila, da obstaja še boljša izvedba od te, ki jo že poznaš, ali pa se ti bo potrdilo, da čisto zares že ves čas ješ tisto, ki jo imaš najraje. In oboje je vesela novica.

Dober tek!

KAKO BRATI KNJIGO?

Najprej bi ti rada čestitala, da si si vzela čas zase, da se v miru poglobiš v smisel svojega življenja. Vem, kako si zaposlena, koliko bi rada dosegla in kako težko si je dovoliti početi stvari, ki ne obrodijo sadov kar čez noč. Vsekakor ne takih, ki bi bili vidni in merljivi z golim očesom prav tukaj in zdaj.

Vendar je pomembno, da se tega lotiš. Ne samo, da je pomembno, pravzaprav je življenjsko nujno, če želiš še naprej pokazati toliko kot doslej. In še naprej ostati celovita oseba.

Stephen Covey, priznani pisec priročnikov za osebnostni razvoj, imenuje to »brusiti žago« in odlično pojasnjuje z zgodbo. Moški žaga in žaga drevo, a ne pride nikamor, ker je žaga topa. Potem pride mimo drug moški in ga vpraša, zakaj je vendar ne nabrusi. »Ne utegnem,« odgovori prvi, »drevo moram podreti v prvem poskusu.«

V svojem življenju si orodje, ki ga je treba redno vzdrževati. Ni dovolj, da ga uporabljamo, treba se je tudi ustaviti in ga pregledati ter očistiti, nabrusiti in zloščiti z nežno roko, kajti to je tvoje edino orodje

in vzdržalo naj bi vse življenje. To lahko počneš na veliko načinov, in eden izmed njih je, da si vzameš čas in se prebiješ skozi to knjigo. Izberi si trenutek dneva, ko si sama in te nihče ne moti, mogoče zjutraj, ko še vsi spijo, mogoče zvečer, ko že vsi spijo, to niti ni pomembno. Najpomembnejše je, da enkrat za spremembo na prvo mesto postaviš sebe in da to storiš brez slabe vesti.

Zdaj je knjiga povsem nova in še neznana, zato govori predvsem o meni, sčasoma pa, ko se boš prebijala skoznjo, bo spregovorila o tebi. In v tem je njen smisel. Tole je tvoja knjiga. Lahko jo bereš, kot želiš, vendar sem jo napisala tako, da si stvari logično sledijo. Predlagam, da temu zaporedju slediš, vsekakor do obravnave različnih življenjskih obdobij v drugem delu knjige, kjer jo lahko bereš v zaporedju, ki se ti zdi najbolj naravno.

V knjigi ti postavljam neposredna vprašanja in izzive kot pomoč, da ovrednotiš svoje življenje in razmisliš, ali tvoje prioritete ustrezajo temu, o čemer v resnici sanjaš.

Pripravila sem tudi različne vaje, med njimi nekaj domišljijskih potovanj, o katerih bom takoj povedala nekaj dodatnih besed. Domišljijska potovanja so napisana zato, da ti jih nekdo lahko naglas prebere - ali da jih sama posnameš na trak ali v obliki mp3.

Če jih boš brala sama ali ti jih bo bral kdo drug, je pomembno, da je branje zelo počasno s številnimi premori in z monotonim glasom. Najbolje učinkuje s tiho newagevsko glasbo v ozadju. Druge vrste glasbe, na primer klasična glasba, so premočno strukturirane in energično zgrajene, kar zaposluje levo možgansko polovico in tako onemogoča sprostitev in vizualizacijo.

Domišljijsko potovanje na kratko lahko opišemo kot prijetno in nadzorovano obliko sproščanja in vizualizacije, ko miže sedimo ali ležimo na mirnem kraju in zbrano poslušamo bralca in si predstavljamo to, kar nam pripoveduje. Če tega še nikdar nisi počela, boš morda na začetku težko videla stvari pred sabo in mogoče boš celo zaspala. Ne obupaj, raje poskusi kak drug dan. Sprejmi to, kar se zgodi, in sodeluj, kolikor moreš. Bolj ko boš navajena, toliko laže boš delala vaje z domišljijskega potovanja.

Pomembno je tudi, da ležiš udobno in se popolnoma sprostiš. Ne sme te zazebsti, izogibaj se oblačilom iz grobih materialov, da te ne bodo pikala. Glej tudi, da ne boš ležala tako, da bi ti zaspale roke ali noge. Iztakni telefonski kabel, izključi mobilnik in zapri vrata. Poskrbi, da boš brez slabe vesti deset ali petnajst minut posvetila sebi in odmislila okolje.

Knjigo sem razdelila na tri dele po sporočilih, ki ti jih namenjam. V prvem delu Umiri se opisujem troje ravnovesij, s katerimi sem se bojevala veliko let in se včasih še vedno. Ravnotežja jim pravim zato, ker gre za področja v življenju, ko se pogosto radi prevesimo v to ali ono smer, v resnici pa bi si morali prizadevati za to, da bi bile vse strani uravnotežene in bi se dopolnjevale. Po mojem mnenju je vsaka zase brez vrednosti, vse skupaj pa nas lahko dvignejo v izjemne višine. V drugem delu Odloči se zase je težišče na tem, kaj hočeš s svojim življenjem. Obdelujem eno življenjsko obdobje za drugim in spregovorim o celi vrsti metod in poti, ki sem jih izbrala za dosego ciljev.

Tretji in zadnji del Superženska je v tebi zbere niti in vdihne življenje v tvojo notranjo superžensko. Ko pogledaš na celoto in se naučiš priznavati sebe, se lahko dvigneš iz prahu in poletiš v svet kot svobodna ženska.

VSEBINA

PRVI DEL: UMIRI SE
PRVO POGLAVJE: Umiri se
DRUGO POGLAVJE: Notranje in zunanje
TRETJE POGLAVJE: Nadzor in intuicija
ČETRTO POGLAVJE: Trenutek in cilj

DRUGI DEL: IZBERI SEBE
PETO POGLAVJE: Izberi sebe
ŠESTO POGLAVJE: Sama svoja
SEDMO POGLAVJE: Telo in zdravje
OSMO POGLAVJE: Odločitev za otroke
DEVETO POGLAVJE: Družinsko življenje
DESETO POGLAVJE: Partnerstvo
ENAJSTO POGLAVJE: Dom
DVANAJSTO POGLAVJE: Denar
TRINAJSTO POGLAVJE: Stanovanje - tvoje sanje
ŠTIRINAJSTO POGLAVJE: Služba
PETNAJSTO POGLAVJE: Drugi cilji
ŠESTNAJSTO POGLAVJE: Umetnost, kako vse skupaj povezati v celoto

TRETJI DEL: SUPERŽENSKA JE V TEBI
SEDEMNAJSTO POGLAVJE: Priznaj se in se ceni
OSEMNAJSTO POGLAVJE: Nisi sama
DEVETNAJSTO POGLAVJE: Dobro življenje

RECENZIJE

Knjiga Superženska je v tebi je z eno besedo izvrstna. Čeprav bi kdo po naslovu sodeč zamahnil z roko, češ, ah, lahkotno poletno branje, po vsej verjetnosti plehko in brez pravega sporočila, je resnica povsem drugačna. Še preden preberemo dobrih 300 strani dolg priročnik, je jasno, da je Anette Ellegaard, njegova avtorica, danska zdravnica, pisateljica in mama štirih otrok, izjemna in pogumna ženska, ki ve, kaj govori ...

Slovenske novice, 23.8.2010

Recenzije bralcev SIOL-ovega knjižnega kluba 

Recenzija na http://www.zenska.si/zabava/filmi-knjige/kako-odkriti-superzensko-v-sebi/ 

Razvrsti po: aktualnosti | ceni | ceni | naslovu

 
 


Vse cene v spletni knjigarni že vsebujejo DDV.

Izdelava spletnih strani: boomerank
© 2006-2013 založba Didakta | Zaupnost podatkov | Pravno obvestilo | Piškotki
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...
Strinjam se