Živalske selitve - zanimivosti iz knjige

Kadar pomislimo na živalske selitve, najprej pomislimo na lastovke, ki so v našem prostoru najbolj poznane ptice selivke. A jeseni, ko zaznajo ohladitev zraka in pomanjkanje žuželk, s katerimi se prehranjujejo, lastovke odletijo na jug. Pa veste, kam »na jug« gredo slovenske lastovke? Skoraj neverjetno je, da te ptice preletijo do 12 000 kilometrov, pri tem prečkajo Sredozemsko morje, obširno puščavsko območje Sahare in se ustavijo šele v osrednji ali celo v južni Afriki, kjer delajo družbo levom, slonom in drugim tamkajšnjim živalim. Spomladi bodo našle pot nazaj − pa ne le do Slovenije, ampak celo do istega gnezda.

Ptice pa še zdaleč niso edine selivke. Pravkar se na pot z antarktičnih morij odpravljajo tudi južnomorski kiti, saj je cvetenje planktona, s katerim se prehranjujejo, začelo pojemati. Odpluli bodo približno 2500 km daleč, v toplejša morja, kjer se bodo parili in kotili. Po osemmesečnem »postu« v toplih morjih se bodo ob vrnitvi v mrzla morja, polna hrane, končno spet lahko nahranili. Južnomorski kiti so poznani predvsem po tem, da z repi udarjajo po morski površini in tudi po tem, da so eni izmed redkih kitov, katerih število narašča.

Znanstvenike navdušuje tudi sposobnost orjaške črepahe (vrsta morske želve), da pri potovanju z brazilskih obal prek Atlantskega ocena vedno najde majhen otoček Ascension in na njem vedno isto plažo, kjer gnezdi. Najverjetneje se orientira s kombinacijo izpopolnjenih metod: po soncu in zvezdah, po tokovih, po toplotnem nihanju temperature vode, z zaznavanjem zemljinega magnetnega polja …

Ena najbolj neverjetnih živalskih selitev pa sicer ni dolga, saj gre za razdaljo zgolj do 16 km, a je zato toliko bolj nenavadna: Žlezoglavi legvani z majhnega otočka Ferdinandina (Galapaški otoki v Tihem oceanu) se v tem času odpravijo na 1460 m visok vulkan, ki leži v sredini otoka. Na robu vulkanskega kraterja samice odložijo jajca v vroč pepel, ki poskrbi za idealno toploto in rahlo vlago, ki prihaja iz žveplenih plinov in pare. Po stotih dneh se »iz ognja« izvalijo mladiči, ki se potem spustijo z vulkana v dolino.