Opis

Rekonstrukcija predkambrijskega okolja s stromatolitnimi blazinami cianobakterij, ki so bile sposobne proizvajati kisik
s pomočjo fotosinteze (Barbara Jurkovšek, 2020, akril na platnu)

Že dolgo je znano, da je Zemlja zelo stara, da se je od nastanka naprej vseskozi spreminjala in hkrati se je spreminjalo tudi življenje na njej. Celo najmlajši vedo, da so nekoč na kopnem ustrahovali svet dinozavri, v morju plavali požrešni ihtiozavri, nebo pa preletavali veliki pterozavri. Vendar je to le bežen pogled v neko bolj impresivno obdobje Zemljine zgodovine. V več kot treh milijardah let se je zvrstilo nešteto oblik življenja, ki so jih poleg evolucijskih in okoljskih sprememb krmarile tudi številne katastrofe in marsikdaj privedle živa bitja, ki se niso uspela prilagoditi na sam rob obstoja.

Končano je torej potovanje skozi preteklost, od pojava najpreprostejšega življenja v negostoljubnem okolju vročega pramorja do kompleksno zgrajenih organizmov, ki predstavljajo življenje danes. Že davno so minili časi preprostega zbiranja in opisovanja fosilov, ki so kot zanimivi eksponati končali v muzejih in raznih zbirkah širom po svetu. Fosili so kot črke v skoraj neskončni abecedi, iz katerih paleontologi sestavljajo besede in zgodbe o življenju v geološki preteklosti. Zato je v domeni paleontologije poleg proučevanja fosilov tudi ugotavljanje relativne geološke starosti kamnin in interpretacija okolja, v katerem so kamnine s fosili nastajale. Raziskovanje fosilov pripomore k razumevanju podobe in dogodkov v geološki preteklosti Zemlje, obenem pa nudi vpogled v evolucijo živega sveta. Ob pogledih na fosile in slikarske upodobitve nekdanjega življenja v tej knjigi se lahko zamislimo, ali jih nismo morda nekoč že videli. Če izvzamemo kakšne ogromne dinozavre, bi lahko celo rekli, da kar vidimo danes, je nekoč že bilo. Misel, da je sedanjost ključ za razumevanje preteklosti, je nepopolna, saj v geologiji velja tudi druga paradigma, ki pravi, da je preteklost v številnih primerih ključ za razumevanje sedanjosti, pa tudi za predvidevanje prihodnosti.

Knjiga o prihodnosti ne govori, saj ta ne spada v domeno paleontologije, vendar se med geologi vse pogosteje omenja nova geološka doba – antropocen, katerega začetek naj bi bil v sredini preteklega stoletja, ko so se pričeli jedrski poskusi na površini Zemlje. Ti so podobno kot velike geološke katastrofe v zgodovini našega planeta pustili za sabo neizbrisno geokemično in radioaktivno sled. Kot kaže, si bomo konec antropocena ljudje verjetno določili kar sami, saj smo prevzeli v svoje roke
velik del odgovornosti za spremembe globalnega okolja in s tem do obstoja, zlasti občutljivejših ekosistemov. V izjemno kratkem času smo postali ključna okoljska sila sedanjosti in naše napake se enako kot kamnine ne ozirajo na državne in druge politične meje. Imamo en sam skupni dom – Zemljo, ki je v davni geološki preteklosti že preživela pet velikih katastrof, pet množičnih izumrtij, v katerih je bistveno upadla raznolikost življenja.

Se morda že bližamo šestemu velikemu izumrtju? Se bomo zmogli še nekaj časa brzdati, da se ne bodo prehitro uresničile napovedi številnih znanstvenikov, ki menijo, da bo prav človeštvo povzročilo kataklizmo, podobno padcu meteorita pred 66 milijoni let, ki je izbrisala dinozavre z obličja Zemlje. Ne nazadnje se ob tem usodnem geološkem dogodku velja zamisliti, v katero smer bi krenilo življenje, če bi tedaj meteorit trčil ob Zemljo nekaj sekund prej ali kasneje in padel na primer v globoko morje Pacifiškega ali Severnoatlantskega oceana. Ali bi bile posledice padca v ocean enako pogubne za dinozavre in ali bi imeli sesalci po trku dovolj velike možnosti za prevlado na planetu in ali bi se posledično človeška vrsta sploh lahko razvila? In kaj bi bilo, če meteorit sploh ne bi trčil ob Zemljo?

Jutro v karbonskem gozdu
(Barbara Jurkovšek, 2023, akril na platnu)

KAZALO

1. UVOD
2. PALEONTOLOGIJA
3. FOSILI IN FOSILIZACIJA
4. GEOLOŠKA ČASOVNA LESTVICA
5. RAZVRŠČANJE FOSILOV V NARAVNI SISTEM
IN NJIHOVO POIMENOVANJE
6. PALEOEKOLOGIJA
7. SLOVENIJA NA STIČIŠČU JUŽNIH ALP, DINARIDOV,
VZHODNIH ALP IN PANONSKEGA BAZENA
8. MLADA ZEMLJA
9. ZAČETKI ŽIVLJENJA NA ZEMLJI
10. STAREJŠI PALEOZOIK
11. DOBA RIB IN PRAPROTNIC
12. TROPSKI DEŽEVNI GOZDOVI
13. VELECELINA PANGEA
14. PERMSKO-TRIASNO IZUMRTJE
15. ŽIVLJENJE NA ZEMLJI SI OPOMORE
16. ČAS VELIKANOV
17. CVETOČA DOBA MEZOZOIKA
18. USODNI METEORIT
19. NOVO ŽIVLJENJE
20. NA PRAGU SEDANJOSTI
21. SEDANJOST
22. ZAKLJUČEK
23. ATLAS PALEOGEOGRAFSKIH KART
24. SUMMARY
25. ZAHVALE
26. IZBOR UPORABLJENIH VIROV

Iz uvoda

Zanimanje človeka za geologijo sega v najzgodnejša obdobja njegovega obstoja. Izbruhi vulkanov, potresi, zemeljski plazovi, nevihte z obsežnimi poplavami in drugi naravni pojavi so pred njegovimi očmi spreminjali površino Zemlje. Zaradi nepoznavanja procesov v naravi in naravnih zakonitosti, ki usmerjajo živi in neživi svet, sta bila zanj edina možna rešitev beg in verovanje v delovanje nadnaravnih sil. Minila so cela stoletja, da je vedenje o Zemlji postalo predmet eksaktne znanosti. Zemlja, za katero že dolgo vemo, da je le neznaten drobec v neskončnem prostoru vesolja, ki poslušno kroži okoli sonca, je ječa in grob vsemu, čemur pravimo življenje. To se je dolge milijarde let, odkar se je prvič pojavilo, razvijalo in napredovalo k popolnejšim oblikam, vse do človeka, ki velja za najpopolnejše bitje na planetu. In prav naša vrsta ne bi bila to, kar je, če ne bi poskušala spoznati prazgodovine svojega edinega doma Zemlje, odkriti kaj se je z njo dogajalo v preteklosti, spoznati, kako se je na njej rodilo življenje, kakšno je bilo in kako se je razvijalo vse do današnjih dni. Za razumevanje nastanka kamnin in vseh sprememb v okolju se je bilo treba na osnovi primerjave časa in okolja, v katerem je človek živel, ozreti v geološko preteklost.

Glavni del te knjige predstavlja zgoščen sprehod skozi geološka obdobja s pomočjo fosilov ob prepoznavanju načina življenja nekdanjih organizmov, njihovih združb in okolja, v katerem so živeli. Predstavljeni so nekateri ključni geološki dogodki, ki so krmarili evolucijske poti živega sveta vse do danes. Sliši se na moč zapleteno, čeprav je že dolgo znano, da podoba Zemlje v geološki preteklosti ni bila takšna kot danes in da kontinenti potujejo; ponekod se razmikajo, drugod trkajo drug ob drugega ali pa drsijo drug ob drugem. Premiki so navidezno majhni, vendar so v milijonih let že več kilometrski. Glede na starost Zemlje, ki je ocenjena na dobre štiri in pol milijarde let, nam postane jasno, da je bila njena nekdanja podoba povsem drugačna kot danes in da so v silnih milijonih let kamnine k nam pripotovale od zelo daleč, iz nekih drugih pradavnih okolij, ki jih lahko danes prepoznamo le še po fosilih in natančni medsebojni primerjavi. V knjigi so kolikor mogoče uravnoteženo prikazani fosili in slikarske rekonstrukcije okolja, predvsem tistih geoloških obdobij, ki so s svojimi kamninami močneje zastopane v Sloveniji. Slike so nastajale poldrugo desetletje vzporedno z geološkimi raziskavami, v tesnem sodelovanju geologa in slikarke, ki je nekdanje organizme postavila v domnevni življenjski prostor in jim vdahnila življenje. Najina želja je bila predstaviti življenje v geološki preteklosti na čim bolj razumljiv način in prispevati k spoznanju, da smo tudi ljudje del žive narave in vezani na naravne zakone, ki pa jih marsikdaj hote ali nehote spreminjamo. S tem smo prevzeli v svoje roke velik del odgovornosti za prihodnost življenja na Zemlji.

Avtorja

Knjiga je izšla v sodelovanju z Geološkim zavodom Slovenije in Prirodoslovnim muzejem Slovenije.

Geološki zavod Slovenije (GeoZS) je javni raziskovalni zavod s širokim področjem delovanja, osredotočenim na geologijo in druge vede o Zemlji. Izvaja temeljne in aplikativne raziskave za boljše razumevanje delovanja našega planeta – od njegovega nastanka in zgodovine ter fizične in kemijske zgradbe do sprememb, ki vplivajo na okolje in družbo. Raziskovalce na GeoZS pri delu vodi spoznanje, da je razumevanje Zemlje ključno za varno in kakovostno življenje danes in v prihodnosti.

Prirodoslovni muzej Slovenije si streho v središču Ljubljane deli z Narodnim muzejem Slovenije. Kot naslednik Deželnega muzeja za Kranjsko (ustanovljen 1821) ima že več kot 200-letno tradicijo. Hrani nacionalno, evropsko in svetovno pomembne naravoslovne študijske zbirke, ki pričajo o spremembah biotske raznovrstnosti, razvoju naravoslovne miselnosti in tehnikah zbiranja ter obdelave naravoslovnega gradiva. Ne le edini naravoslovni državni muzej, je tudi najstarejša slovenska kulturna in znanstvena ustanova. Med njegovimi nalogami je med drugim proučevanje in raziskovanje narave in kulturne dediščine naravnega izvora.

ATLAS PALEOGEOGRAFSKIH KART
IMAĢES OF THE ĢEOLOĢICAL PAST