Opis

Denis Starič je človek z mnogo talenti. Morda je največji med njimi – sanjanje. Zna sanjati pod zaprtimi vekami in pri odprtih očeh, podnevi in ponoči. Sanjati o fantastičnih podobah, zanimivih zgodbah, življenjskih modrostih … Sanje, ki Denisu slikajo fantazijske simbole z močnimi arhetipskimi sporočili, se že vrsto let uresničujejo v stvarnosti. Denis Starič slika, slika tako, da njegovih podob ni mogoče zgrešiti, četudi ne bi bile podpisane. Likovni rokopis je prepoznaven po svojem imaginariju in žarečih barvah, ki jih slikar pogumno meša v kombinacijah, kakršnih se marsikateri profesionalni slikar boji: rdeča in zelena, vijolična in rdeča, črna in rumena …

Denis pogumno vihti čopič, da na platnu nastaja, kar je že zapisano v njegovi duši in očeh. „Daj, Denis, pa še napiši kaj”, so nagovarjali znanci in prijatelji Denisa Stariča. Kajti Denis zna biti duhovit pripovedovalec spominov, zgodb in anekdot, jezik mu teče kot namazan, zagotovo mu bo tudi pisana beseda, so ga spodbujali. In je poskusil. Začel počasi, negotovo, le kaj bo nastalo? Ali sploh pisati ali ne? Potem pa je dobil zamah, ko so se spomini razživeli in dogodivščine hotele na plan: kako je bilo v osnovni in kasneje v grafični šoli, kako v vojski, pa v prvi, drugi in tretji službi, kako je učil voziti avto in kaj vse je doživel kot dolgoletni član izpitne komisije …

Nekatere duhovite prigode kot da so se same napisale na bel papir. Pa spomini na očeta, znamenitega Letečega Kranjca, in na mamo, ki ga je oblikovala s svojo skrbjo in dobroto. In na mnoge prijatelje, s katerimi je obdarovano Denisovo življenje bolj bogato kot marsikatero drugo. Prav zanje, za številne Denisove prijatelje in znance, bo Knjiga Poper, sol in sanje dragocena. V njej se bodo prepoznali, se nasmejali sami sebi in drugim, zadihali s pljuči minulega časa, ki je bil in je še najlepši, saj je bil poln zanosa, solidarnosti, tovariškega druženja …

Najbolj dragocena pa je ta knjiga spominov za njenega avtorja. Denis Starič je z njo premeril “zemeljsko in nebeško stran” svojega bivanja, izbral spod neba in s travnikov življenja žareče dogodke in ljube obraze, podoživel marsikaj lepega in tudi kaj bolečega … In se zavedal, kot se lahko zaveda samo nekdo, ki piše svojo lastno zgodovino in prek nje prepoznava smisel življenja, kako bogato in polno biva. Da se lahko zahvali Življenju, ker je. In svojim sanjam, ki ga nenehno navdihujejo in mu ne dajo miru, da bi živel kot kak tipičen upokojenec vsakodnevno rutinsko življenje. Nak, ustvarjalnost je sla, ki žene Denisa. Da slika. In zdaj še piše. Knjigo

svojega življenja za tiste, ki želijo pokukati vanjo. Naj jih bo čim več in naj bo Poper, sol in sanje pisna priča veselje do Življenja, ljudi in sanj.

Manca Košir