Opis
Pravljice zbrane v tej knjigi, potrjujejo, da so nekateri pravljični elementi skupni ne le evropskemu, temveč tudi svetovnemu prostoru, pa vendar lahko prav za vsako izmed njih rečemo, da je tudi izvirno slovenska. Tako na primer slovenska različica zgodbe o Pepelki govori o Siroti, ki jo je mačeha poslala sredi zime po jagode, na Andersenovo pravljico Princesa na zrnu graha pa deloma spominja pravljica O dečku, ki je grah pobiral. Tudi pripovedovane so tako, kot je tela beseda domačim pravljičarjem. Šestnajst pravljic prihaja iz različnih slovenskih pokrajin, tudi tistih, o katerih mnogokrat ne slišimo dosti, kot sta Terska dolina in Rezija.
Ljudske pravljice so za razliko od povedk daljše pripovedi, ki imajo tudi določeno strukturo s svojskim začetkom, razpletom in koncem v obliki pravljične formule. Pravljice so ahistorične, zasnovane v fantazijskem svetu in premorejo čaroben razplet, ki nima dosti skupnega z življenjem v resnični vsakdanjosti. Tako v pravljicah kot povedkah nastopajo bajeslovna bitja, ki so v pravljicah bolj fantazijskega značaja. Prijaznejše med njimi bi lahko poimenovali »vilinci« in s tem pojmom označili ne le vile, pač pa tudi palčke, škratke in prijazne duhove ali pravljične pomočnike.
Zbirka ZAKLADNICA SLOVENSKIH PRIPOVEDI je namenjena mladim bralcem in hkrati vsem, ki jih zanima pristno pripovedništvo slovenskega ljudskega izročila. Izbor pripovedi urejajo in strokovno predstavljajo najuglednejši slovenski strokovnjaki, v posameznem tematskem izboru pa so zastopana vsa področja slovenskega etničnega ozemlja, vključno z zamejstvom.
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.