Opis

Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, Albert keksi, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizbežno soočeni.

Bronja Žakelj (1969) je po izobrazbi diplomirana novinarka. Njeno veselje do pisanja je ostalo nekje med vrsticami revijalnega tiska in v redakcijah dnevnega časopisja, zato si je prvo službo poiskala v marketingu, danes pa dela v bančništvu. Ker med financami prostora za ustvarjalnost ni veliko, ljubezen do pisanja pa nikoli ni bila čisto zares pozabljena, se je odločila, da je čas, da napiše svojo prvo knjigo.

»Avtobiografski roman Belo se pere na devetdeset je pretresljiva in ganljiva literarna pripoved, ki gleda v oči bolezni, minljivosti in strahovom. Je tudi pripoved o ljubeznih, med hčerjo in materjo, med sorojencema, vnukoma in babico, odraščajočim dekletom in fantom … In je tudi pripoved o pogumu, moči, upanju in pomenu resnice.«
-(Siol).

»/…/ ko preberemo to zelo berljivo knjigo, nam je jasno, da smo z njo dobili novo slovensko pisateljico.«
-(Gorenjski glas).

»Vsekakor odlično spisan roman, ki mu je ob vsej prizemljenosti, pogumu in na trenutke celo drznosti uspelo literarno zalebdeti v tistem najžlahtnejšem pomenu besede.«
-(Književni listi, Delo).

»Belo se pere na devetdeset bo brez dvoma eden najbolj branih sodobnih slovenskih romanov.
-(Večer).

»Bronja Žakelj tudi literarno zadene v srce, ker ne moralizira in ni patetična; ker so življenje predvsem umetelni kratki stavki, veliko smeha in solz.«
-(Iz utemeljitve žirije za nagrado kresnik).