Opis

Posvetilo:

Knjigo, bolje rečeno knjižico, posvečam vsem ljudem dobre volje, ki še niso izgubili smisla za humor. Posebno dirigentom se ne sme, zaradi psihično in psihološko izredno zapletenega poklica, nikoli zamegliti pogled v svetlo prihodnost! Na primer: Kaj stori direktor Filharmonije, ko 1. hornist ne more več piskati visokih tonov? V roki mu poda dve palčki in hornist prične igrati na mali bobenček. In kaj storijo tolkalci, ko bivši 1. hornist ne more več tolči niti po malem bobenčku? Iz leve roke mu vzamejo palčko in tako postane dirigent!

Iz uvoda:

Ah, ja, dragi moji bralci, kako nestrokovno ponižujoče anekdote krožijo po svetu o dirigentskem poklicu. Toda poznam še eno hujšo! Če povprečno nadarjenega glasbenika v operno-simfoničnem

orkestru vprašate: »Kdo je najboljši dirigent na svetu?« vam bo ta kot iz topa izstrelil: »Najboljši dirigent na svetu je mrtev dirigent!«

Anton Kolar je slovenski dirigent, skladatelj, pianist, violinist, tolkalist in glasbeni esejist. Končal je študij kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo in študij dirigiranja na Visoki šoli za glasbo v Hamburgu. V sezoni 1971/72 je bil korepetitor v Deutsche Oper am Rhein – Düsseldorf. Leta 1972 je postal asistent-dirigent in leta 1974 dirigent Slovenske filharmonije v Ljubljani. Od leta 1975 do 1979 se je izpopolnjeval pri Leonardu Bernsteinu (Salzburg, Los Angeles in Dunajska državna opera). Leta 1979 ga je Beograjska filharmonija povabila za svojega šefa-dirigenta, tri leta pozneje pa je postal dirigent Beograjske opere. S Slovensko in Beograjsko filharmonijo je prepotoval skoraj vse evropske dežele in vodil enomesečno turnejo po Združenih državah Amerike. Kot gost-dirigent je prispel do svetovno znanih orkestrov, kot so Leningrajska, Moskovska in Dresdenska filharmonija. Zaradi več uspešnih gostovanj v Berlinu je leta 1990 postal stalni gost-dirigent Berlinskega simfoničnega orkestra. Danes živi in deluje v nemškem Weimarju.

Knjiga je izšla s podporo Mestne občine Celje.