Opis
Izid prvih Kračmanovih pravljic (Didakta, 2002), znamenite zapuščine slovenskega zbiratelja narodopisnega gradiva, jezikoslovca in v svojem času priljubljenega epskega pesnika Matije Valjavca, je pri bralcih vzbudil veliko zanimanje. Kmalu po izidu prvega dela se je zato Ilja Popit lotil zbiranja in zapisovanja preostalih virov Valjavčeve zapuščine. Nastal je drugi in hkrati zadnji del Kračmanovih pravljic, ki skupaj s prvim delom obsega kar 1070 enot zapiskov Matije Valjavca in predstavlja dragoceno pričevanje o starem slovanskem verovanju.
V drugem delu so zbrane pravljice, povesti, stare navade in uganke tako, kot jih je objavljal že Matija Valjavec Kračmanov v časopisnih izdajah v letih 1866 – 1874, to je po vsebini in ne po pokrajinah. Vrednost drugega dela je predvsem v bogatem, po svojem geografskem in kulturnem izročilu raznovrstnem gradivu, ki dokazuje tesno zgodovinsko in jezikovno povezanost območij, kjer je deloval Matija Valjavec.
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.