Opis
Švedska pisateljica Astrid Lindgren (1907-2002) sodi med najbolj priljubljene svetovne mladinske avtorice.
Ta sloves ji je prinesla že njena prva knjiga o Piki Nogavički, nevsakdanji deklici s skrivnostno močjo, neomejenim bogastvom, brezmejno neodvisnostjo ter izostrenim čutom za pravičnost. V liku odrezave deklice iz vile Čiračara so se nepozabno utelesile skriteželje večine majhnih in velikih otrok. Tudi zato Pikine, Aničine in Tomaževe dogodivščine vse do danes niso izgubile svoje privlačnosti.
Pikina priljubljenost na Slovenskem veliko dolguje brezčasnim ilustracijam Marlenke Stupica,
splošni javnosti malo znano dejstvo pa je, da je vse od leta 1958 dostopni in priljubljeni prevod Kristine Brenkove v slovenščino nastal po nemški predlogi. Knjigo je iz švedščine prevedla Sovretova nagrajenka Nada Grošelj, ki je ohranila nekatere najbolj prepoznavne elemente prvega prevoda v slovenščino.
O avtorici:
ASTRID LINDGREN, švedska otroška pisateljica, 14. november 1907, Vimmerby, Smaland, Švedska, umrla 28. januarja 2002, Stockholm, Švedska.
Njene knjige so prevedene v več kot 70 jezikov v več kot 100 državah. Rodila se je v kmečki družini. Od leta 1946 do leta 1970 je bila urednica za mlade v ugledni švedski založbi. Napisala je preko 30 del za mladino, pisanih realistično in z bogato fantazijo.
Njena najbolj znana junakinja je Pika Nogavička (švedsko Pippi Langstrump), ki jo je pisateljica ustvarila za svojo hči Karin. Leta 1958 je postala druga dobitnica nagrade za mladinsko literaturo Hans Christian Andersen. Po njeni smrti je švedska vlada v njen spomin ustanovila nagrado Astrid Lindgren. Nagrada ima največji denarni sklad (med nagradami za otroško literaturo), ki znaša pet milijonov švedskih kron. Po njenih delih so bili posneti tudi filmi in nadaljevanke.
Najbolj znana dela Astrid Lindgren:
- serija Pika Nogavička (Pippi Langstrump) (1945-1948)
- Detektivski mojster Blomkvist (Mästerdetektiven Blomkvist) (1946)
- Bratec in Kljukec s strehe (Karlsson pa taket) (1955)
- Erazem in potepuh (1956)
- Emil iz Lonnenberge (Emil i Lönneberga) (1963)
- Brata levjesrčna (Bröderna Lejonhjärta) (1973)
- Ronja, razbojniška hči (Ronja rövardotter) (1981)
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.