Opis

Z leti je tako nastalo več kot sto kratkih zapisov, zbranih v tej knjigi. Na neki način odsevajo moje poglede na svet in dogajanja v njem, tudi na področjih, ki niso neposredno povezana z alpinizmom. Ali pač. Saj alpinizem je življenje in življenje je alpinizem.« Viki Grošelj (1952), vrhunski alpinist, himalajec, gorski reševalec, gorski vodnik in športni pedagog je avtor številnih knjig s področja gorništva in alpinizma.

V tokratnem izboru že objavljenih in še neobjavljenih kolumn pa, poleg alpinizma, posega tudi na druga življenjska področja. Poklicno, ki je bilo neločljivo povezano s športom in vzgojo mladih. Kulturno, saj je prepričan, da kultura in šport lahko plemenitita drug drugega ter skupaj ustvarjata presežke. In vsakdanje, ki je lahko navdihujoče v enaki meri. Še sploh, kot pravi Grošelj: »Če si za svoja vodila skozi življenje izbereš ljubezen, sočutje in kanček humorja.«

…………………………………………………………………………………………

Himalajska sopotnika

Predavanje Stipeta Božića in Vikija Grošlja

Stipe Božić in Viki Grošelj, hrvaško-slovenska alpinistična

naveza, praznuje 50-letnico ukvarjanja z alpinizmom ter se ozira na

skupaj prehojeno in preplezano pot.

Zaradi izjemnega zanimanja dodatno predavanje 22. 1. ob 16.30

Posebna gosta:

Miro Cerar, slovenski olimpionik in športna legenda,

Vedran Mlikota, hrvaški dramski in filmski igralec.

Več >>

…………………………………………………………………………………………

Iz spremne besede:

Kadar bralci na ovitku knjige preberemo ime Viki Grošelj, skoraj gotovo rečemo: »O, še ena knjiga o Himalaji.« Vendar tokrat knjiga, ki je v vaših rokah, ni zgolj o Himalaji, Everestu in drugih gorah ali o plezanju. Kolumne Vikija Grošlja so več kot to. V njih razkriva svoj edinstveni pogled na bivanje, družbene probleme, kulturo in seveda na odnose med ljudmi, tudi v gorah, saj se tam največkrat izrazi naša prvinskost …

Rudi Zaman

VIKI GROŠELJ, rojen 3. junija 1952, vrhunski alpinist, himalajec, gorski reševalec in gorski vodnik. Po poklicu je športni pedagog. Kot alpinist je poleg številnih vzponov, ki jih je opravil v domačih in tujih gorah, sodeloval na več kot tridesetih odpravah v izvenevropska gorstva. V Himalaji je opravil enajst vzponov na vrhove desetih od štirinajstih osemtisočakov.

• 10. oktobra 1975 MAKALU, 8463 m
• 4. maja 1984 MANASLU, 8163m
• 28. julija 1986 BROAD PEAK, 8047 m
• 4. avgusta 1986 GAŠERBRUM II, 8035 m
• 5. novembra 1988 ČO OJU, 8201 m
• 30. aprila 1989 LOTSE, 8516 m
• 10. maja 1989 MOUNT EVEREST, 8848 m
• 20. oktobra 1989 ŠIŠA PANGMA, 8046 m
• 1. maja 1991 KANGČENDZENGA, 8586 m
• 13. junija 1993 K2, 8611 m
• 10. oktobra 2001 ČO OJU, 8201 m.

Na vse vrhove, razen na Makalu, Everest in Kangčendzengo, je splezal brez uporabe dodatnega

kisika. Čeprav so jedro njegovega alpinizma vzponi na osemtisočake, je Grošelj tudi prvi Slovenec, ki se je povzpel na vse najvišje vrhove kontinentov. Julija 2002 je s smučarskim spustom s 7134 metrov visokega Pik Lenina v Pamirju, poleg načrtov 8000 + in Najvišji vrhovi celin, dokončal svoj tretji alpinistični projekt Na smučeh od 0 preko 8000 metrov, s katerim se je ukvarjal trideset let. Grošelj je avtor petnajstih knjig in soavtor več kot dvajsetih. Med drugimi tudi Seven Summits angleške založbe Mitchell Beazley leta 2000 in Die Grossen Wände nemške založbe BLW istega leta, ki sta še posebej proslavili slovenski alpinizem in njegove dosežke v svetu. Objavil je številne članke v naših in tujih revijah ter časopisih.