Opis

Učbenik vsebuje notne zapise skladb, ki se obravnavajo v učnem načrtu glasbenih pol, za učenje klarineta.

Klarinet ima svoj zgodovinski razvoj, ki pa ni povezan s pastirskim življenjem, lovom, vojno in plesom, kot je to značilno za flavto, oboo, trobento in tolkala. Med orkestrskimi inštrumenti je najmlajši in ima najbolj izvirno zgradbo.

Klarinet (it. clarinetto) je pihalo z enojnim jezičkom in cilindrično cevjo. Izumil ga je leta 1700 Ch. Denner iz Nürnberga, tako da je prvotnemu chalumeaju dodal luknjico za prepihovanje in nekaj luknjic za nižje tone. Ker je inštrument nadomestil tedaj že opuščeno vlogo visoke trobente (clarino), je od tod prevzel ime. Leta 1884 je klarinet prevzel Böhmov sistem zaklopk. V orkester sta ga uvedla J. Ph. Rameau v Franciji in J. Stamitz v Nemčiji.

Družino klarinetov sestavljajo sopranino As, sopranino Es, klarinet B, klarinet A, basetni rog F, altklarinet Es, basklarinet B, kontrabasovski klarinet B in oktakontrabasovski klarinet B.