Opis

Je vredno tvegati vse za nekaj trenutkov (navidezne) moči?

Gospod Ego. Nevidni morilec, tihi sovražnik, razdiralec družin, karier, razmerij.

Nekdo, ki zmore z nasmehom gledati, kako propadamo. Zmore gledati, in ob tem niti ne trzne.

Je naš ego vreden toliko, da smo pripravljeni uničiti svojo družino, svoje telo, svojo ljubezen in svoje življenje za nekaj, kar v resnici niti ne obstaja?

Knjiga priljubljene mlade hrvaške avtorice Ingrid Divković je dvignila veliko prahu in dala misliti.

Avtorica želi s knjigo, pisano pretanjeno in neposredno, pokazati na nevidnega, a močnega sovražnika, gospoda Ega, kot mu pravi sama, da bi ga ozavestili in se ga rešili. Kajti Ego je kot cenen parfum. Čez čas ga ne vonjamo več, drugi pa močno občutijo njegovo smrdljivo navzočnost.

Ingrid Divković, avtorica knjižne senzacije Vas j**e ego? je mlada ženska, ki se je nekoč zaradi boja z lastnim egom počutila sama, nevidna in ujeta, danes pa je uspešna, močna in svobodna.

Ingrid Divković (3. 3. 1985) je neodvisna pisateljica in avtorica zelo uspešnega bloga. Po življenju na Kanarskih otokih ponovno živi in dela v Reki, kjer je bila tudi rojena. Diplomirala je iz hrvaškega jezika in književnosti in filozofije, vendar nikoli ni želela delati v šoli. Nekoč je delala na lokalni televiziji in radiu kot voditeljica in novinarka.

Danes svoje dneve preživlja v njej ljubi samoti s prenosnim računalnikom in ob knjigah. Do sedaj je izdala dve knjigi. Že štirikrat ponatisnjena uspešnica Vas jebe ego? je na Hrvaškem dvignila veliko prahu in dala misliti.

Iz recenzije:

Recenzija Bukla

Diplomirana profesorica hrvaškega jezika, književnosti in filozofije, bivša radijska in televizijska voditeljica, novinarka, predvsem pa uspešna blogerka je že pred izidom knjige s svojimi ostrimi in lucidnimi zapisi dobila veliko sledilcev tako na Hrvaškem kot drugje. Zase pravi, da je pozitivna oseba, ki po svetu hodi s široko odprtimi očmi in se bori proti vsem vrstam neenakosti. V svoji prvi knjigi, (ki je izvirno izšla leta 2013 in dve leti kasneje doživela še drugo dopolnjeno izdajo), je preprosto, rahlo poetsko (morda tudi samoterapevtsko in katarzično) obdelala nekaj zgodb iz vsakdanjega življenja, ki ga (pre)pogosto greni in omejuje gospod Ego. Tako namreč imenuje tega »tihega sovražnika, razdiralca družin, razmerij in uničevalca karier«. Najsi gre za področje partnerstva, družine, prijateljstva, službenih projektov ali katerih koli drugih elementov vsakdanjega življenja, ego je zmeraj prisoten in le redko imamo od njega kake koristi. Boleče iskreno je popisala svoja srečanja z gospodom Narcisom pa gospodom Nedotakljivim, strogo očetovo vzgojo, maminim neodobravanjem, svoje prve delovne izkušnje, konkurenco v pisarni, ljubezenske zaplete … vsa možna igrišča, kjer ima ego pogosto glavno vlogo. Saj poznate tisto indijansko zgodbo o dveh volkovih, enem, ki predstavlja zlo, in drugem, ki predstavlja dobro?

No, kateri zmaga?

Vedno tisti, ki ga hranimo.

Renate Rugelj; Bukla 132-133