Ženska je Nikšićeva muza, ideal, pravljična vila, ki je hkrati neresnična in resnična, povezana s spomini na realna doživetja, obenem pa se vse bolj spreminja v vizijo. Je torej mesena in obenem nesnovna, včasih je ona pesem ali pesem ona. Srečati njo pravzaprav pomeni ustvariti pesem. Ta fiktivno-realna ženska je pesnikova oporna točka, vir kreativne energije, razlog za to, da neutrudno spleta svoje verze, vedno enake in nikoli iste – kot poletje ni enako poletju in ne morski val valu.

Žena je Nikšićeva muza, ideal, vila iz pripovjedaka koja je i stvarna i nestvarna, povezana sa realnim doživljajima a istovremeno sve se više pretvara u viziju. Ona je sva od krvi i mesa ali je s druge strane potpuno nematerialna. Ponekad ona je pjesma sama, odnosno ona i pjesma su isto. Susresti nju ustvari znači stvoriti pjesmu. Ta fiktivno-realna žena pjesnikov je oslonac, izvor njegove ktreativne energije, razlog za neumorno tkanje stihova, uvijek jednakih i nikad istih – kao što ljeto i jeste i nije jednako ljetu niti morski val valu.

Iz predgovora:

Nikšičeve pesmi učinkujejo kot impresije ujeti trenutki, različni kadri istega prizora, posneti vselej nekoliko drugače, iz različnih kotov, z minimalnimi razlikami, ki pa v najboljših primerkih zmorejo odpreti novo dimenzijo in se razcveteti v presežek. Pesmi so paleta subtilnih podob, spletenih med nočjo in jutrom, med sončnimi zahodi in vzhodi, med obalo in morjem, med srečanji in razhajanji, med začetkom in koncem in- navsezadnje med rojstvom in smrtjo. Občuten je pesnikov napor, da bi ta neizogibni tok časa ustavil, posnel te sončne in zvezdne kadre, prežete z diskretno, a živahno erotiko ter jih ohranil za vse čase – skratka, da bi obdržal mladost. Kot pravi Arsen Dedić (v interpretaciji Radeta Šerbeđije): »… ne daj se mladosti moja, ne daj se Ines … meni je ipak najdraži početak … «. (v prevodu: ne vdaj se mladost moja, ne vdaj se Ines … najljubši mi je vendarle začetek …) (Neja Kos, prevajalka)

O avtorju:

Fahrudin Nikšić se je rodil 10. maja 1929 v Mostarju. Živel in deloval je v Zadru in na otoku Molatu. Bil je član in sodelavec Društva hrvatških književnikov, sekcija Zadar in član Društva pisateljev Bosne in Hercegovine, Podružnica piscev HNK Mostar. Pesmi je objavljal v različnih časopisih in revijah. Pričujoča knjižica je triintrideseta Nikšićeva objavljena zbirka pesmi. Njegove pesmi so prevedene v češčino, francoščino, makedonščino, nemščino, poljščino, romščino, ruščino in slovenščino.

• ISBN 9789612611231
• prevajalec Neja Kos
• založba Didakta
• dimenzije 20 × 12
• strani 132
• vezava mehka
• jezik slovenščina