Opis

Kako prepoznati duševno stisko pri sebi ali bližnjem? Kdaj in kje poiskati pomoč? Priročnik približa različne duševne stiske, pojasni njihovo ozadje ter predstavi možnosti podpore in strokovne pomoči. Razlage dopolnjujejo življenjski primeri in prikazi svetovalnih pogovorov, ki približajo doživljanje posameznika in potek svetovanja.

IZ VSEBINE
Priročnik predstavlja odnos med klientom in svetovalcem ter obravnava zgodnji razvoj otroka, čustvene težave otrok in mladostnikov, družinske in partnerske odnose, odnose med odraslimi otroki in starši ter težave v starosti. Posebna poglavja namenja nasilju v družini, tesnobi in strahovom, depresivnosti, psihotičnemu vedenju, samomorilnosti, izgubam in žalovanju, odvisnostim, kroničnim kriznim stanjem in motnjam hranjenja. Vključuje tudi zgodovino in namen Posveta, izobraževanje svetovalcev, supervizijo ter etične in pravne vidike svetovalnega dela.

Knjiga je namenjena posameznikom, učiteljem, svetovalnim delavcem ter vsem, ki se pri svojem delu srečujejo z ljudmi v duševnih stiskah. Spodbuja razumevanje težav in iskanje prave podpore.

AVTORJI IN UREDNICE
Avtorji so slovenski strokovnjaki z različnih področij, ki jih povezujejo znanje in bogate izkušnje pri delu z ljudmi v duševnih stiskah. Med njimi so psihologi, psihiatri, socialni delavci in drugi strokovnjaki. Večina jih deluje v svetovalnicah Posvet in drugih ustanovah za pomoč ljudem v stiski. Knjigo so uredile Onja Tekavčič Grad, Anamarija Zavasnik, Mirjana Radovanović, Gaja Vatovec Barborič in Manca Ajdišek Krpina.

Iz recenzij:

Dokler trpimo v primežu tesnobe, nespečnosti, bolečine in nerazrešenih odnosov, ne bomo sposobni odprto in iskreno pogledati v svet in ga raziskovati z vso čudovito empatijo, ki jo premore človeški um. V trenutku, ko pomirimo strah, se zdi vse mogoče. Morda je lahko ta knjiga vabilo k raziskovanju; sebe, sveta in vsega vmes.
– David Zupančič, dr. med.

Moje priznanje avtorjem tekstov, ki so uspeli bralcem predstaviti sodobne poglede na duševne stiske in motnje na razumljiv način. K približanju vsebin širokemu krogu bralcev, gotovo pripomorejo tudi vinjete iz prakse delovanja Posveta. V sedanjem času ekološke in politične svetovne negotovosti z naraščanjem tesnobe, gotovo močno potrebujemo dejavnosti kot so dejavnosti Posveta in zapisane vsebine, kakršne najdemo v knjigi Po posvet na Posvet.
– dr. Anica Mikuš Kos

Posvet razume naravo življenja in obravnave v skupnosti, potrebo po diskretnosti pomoči in klientovi avtonomnosti, naravo poglobljenih psihoterapevtskih obravnav, kako delujejo nevladne organizacije in pravne aspekte svetovanja; hkrati pa pozna pomen in priporoča, ko je potrebno, ustrezne zdravstvene oz. psihiatrične in socialne institucije kot del odgovornosti svetovanja. Verjetno so edina strokovna skupnost, ki tako zelo smiselno poveže ne-patologiziranje z občutkom odgovornosti, ki je tudi njihova etična zaveza. Torej ne implicira prav nobenega nasprotovanja v spektru pomoči na področju duševnega zdravja, kot se, žal, občasno zgodi v našem okolju. Svetovati je, da bi se knjiga vključila v kurikulume fakultetnih do- in predvsem post-diplomskih usposabljanj zdravstvenih, socialnih, humanističnih in drugih univerzitetnih in specialističnih izobraževalnih institucij.
– Maja Rus Makovec

Avtorji:

Manca Ajdišek Krpina, mag. psih., specializantka klinične psihologije
Področje dela: svetovalno delo z odraslimi (razpoloženjske težave, medosebni odnosi), klinično psihološko delo z otroki in mladostniki.

Dr. Bojana Avguštin Avčin, dr. med., spec. psihiatrije
Področje dela: psihiatrično izvedenstvo, psihoterapija osebnostnih motenj, skupinska psihoterapija.

Smiljana Dragar, socialna delavka
Področje dela: medosebni odnosi, partnerski odnosi, stiske in težave v starosti.

Mag. Dragana Glišovič Meglič, univ. dipl. socialna delavka
Področje dela: družinski in partnerski odnosi, težave z otroki, nasilje, tesnoba.

Breda Jelen Sobočan, dr. med., spec. psihiatrije, sistemska družinska terapevtka
Področje dela: spremljanje zgodnjega razvoja, partnerska terapija, psihoterapija znotraj psihiatrične prakse.

Metka Kališnik Šavli, dr. med., spec. pedopsihiatrije, sistemska družinska terapevtka
Področje dela: pedopsihiatrična ambulanta, sistemska družinska terapija.

Katarina Kastelic, mag. psih., specializantka klinične psihologije
Področje dela: klinična psihologija, svetovanje mladostnikom.

Alenka Klemenčič, univ. dipl. psihologinja
Področje dela: težave v medosebnih in partnerskih odnosih, žalovanje, mladi odrasli v prehodu v samostojno življenje.

Branko Kogovšek, profesor defektologije, psihoterapevt
Področje dela: psihoterapija bolnikov s psihozo in njihovih družin, svetovanje ljudem v duševni stiski, supervizija svetovalcev.

Prim. Nuša Konec Juričič, dr. med., spec. socialne medicine in javnega zdravja
Področje dela: duševno zdravje, samomorilnost, skupnostni in javnozdravstveni pristopi k zdravju.

Klemen Lamut, univ. dipl. pravnik
Področje dela: osamljenost, medsebojni odnosi, partnerski odnosi.

Mina Markovič, mag. biopsihologije
Področje dela: športna psihologija, motnje hranjenja in prehranjevanja, izgorelost, stres.

Janja Milič, dr. med., spec. psihiatrije, sistemska družinska terapevtka
Področje dela: alkohologija, psihiatrija, sistemska družinska psihoterapija.

Samo Mirt Kavšek, univ. dipl. pravnik
Področje dela: predsednik združenja, partnerske težave, izgorelost, anksioznost.

Asist. dr. Mirjana Radovanović, dr. med., spec. psihiatrije in transakcijska analitičarka
Področje dela: bolezni odvisnosti in odvisniška vedenja, psihiatrična epidemiologija.

Doc. dr. Saška Roškar, univ. dipl. psihologinja
Področje dela: javnozdravstveni ukrepi preprečevanja samomora.

Prim. asist. dr. Karin Sernec, dr. med., spec. psihiatrije in psihoterapevtka, stalna sodna izvedenka za psihiatrijo
Področje dela: motnje hranjenja, razpoloženjske motnje.

Prof. dr. Onja Tekavčič Grad, univ. dipl. psih., spec. klinične psihologije, družinska sistemska psihoterapevtka
Področje dela: žalovanje, samomorilnost, partnerske in družinske težave.

Mojca Vatovec, dr. vet. med., psihoterapevtka
Področje dela: sistemska družinska psihoterapija, psihoanalitična psihoterapija, poslovno vodenje.

Gaja Vatovec Barborič, mag. psih., specializantka klinične psihologije
Področje dela: žalovanje, klinično psihološko delo z otroki in mladostniki.

Katja Zabukovec Kerin, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo
Področje dela: preprečevanje nasilja.

Anamarija Zavasnik, univ. dipl. psih., spec. klinične psihologije
Področje dela: krizne intervencije, žalovanje.