V vodniku najdete: opise planinskih postojank in drugih možnosti bivanja, opise vrhov, dostopov, obhodnice na področju Škofjeloškega in Cerkljanskega hribovja, predloge za izlete – prečenja in krožne poti in na koncu še literaturo, vire ter abecedno kazalo.

V vodniku so opisane planinske koče, domovi, bivaki, ki so vpisani v register planinskih koč pri Planinski zvezi Slovenije. Kar nekaj planinskih koč je zaprlo svoja vrata, nekaj koč in bivakov pa je novih.

Planinski vodnik Karavanke Klemna Janše je napisan po tradicionalnem konceptu vodnikov, ki izhajajo pri Planinski založbi PZS. Opisani so tudi vzponi in prečenja na skrajnem zahodu gorovja v Italiji, kar je povsem novo in pionirsko delo v slovenski vodniški literaturi.

Dela se je nanovo lotila skupina avtorjev pod vodstvom Vladimirja Habjana, ki je sam pripravil zasnovo celotnega vodnika in podrobno obdelal skupine Storžiča, Grintovca in Krvavca…

Karta sega na severu do Robičja, Špika in Kukove špice, na vzhodu do Radovne, Debele peči, Pokljuke, Bohinjske Češnjice. Na jugu je karta omejena z Ribčevim lazom, Bohinjskim jezerom in Komno

Karta pokriva območje Triglavskega narodnega parka. Na severu sega do Višarij, Mangartskih jezer, Kranjske gore, Dovše babe in Koče na Golici, na vzhodu do Bleda, Jelovice in Ratitovca, na jugu do Selške doline, Ruta, Zatolmina in Kolovrata, na zahodu pa do Drežnice, Lope in Viša.

Na severu kaže karta onkraj državne meje, na vzhodu do Sel – Šajde, Kališnikovega poldne, Spodnjega Jezerskega, Sv. Jakoba in Velesovega

Zemljevid Stola in Begunjščice je na severu omejena z državno mejo, na vzhodu sega do Košutice in Podljubelja.

Karta seže na severu do Sežane, Gabrk in Vremščice, na vzhodu do Košanske doline in Brkinov, na jugu do hrvaške meje ter zahodu do Piranskega, Koprskega in Tržaškega zaliva.

Knjižica je namenjena obiskovalcem Tržiča. Naravnana je predvsem gorniško, vendar je opisanih tudi nekaj sprehajalnih in izletniških ciljev, primernih za vsakogar.

Malce odmaknjena in izolirana od ostalega sveta se zdi ta dolina, na eni strani vpeta v razbrazdano severno ostenje Kamniško-Savinjskih Alp, na drugi strani pa v valovita gozdna področja Karavank, iz katerih gledajo le redki osamelci.

Knjiga Planinske obhodnice in pohodi natančno opredeli pojma, kot sta planinska obhodnica in pohod, ter skuša dati popoln pregled nad to problematiko. Obravnava samo take obhodnice in pohode, na katerih prejme udeleženec priznanje ali spominček.

Na severu seže karta vse do Koče na Blegošu, Škofje Loke, Valburge in Lukovice, na jugu do Logaške planote, Kureščka, na vzhodu do Janč in na zahodu do Hotavlj, Žirovskega vrha in Planinskega doma v Novem svetu.

Planinski zemljevid Krnsko pogorje – 1 : 25 000 je nov zemljevid Planinske zveze Slovenije, ki obravnavano območje prikaže še natančnejše, predvsem pa preglednejše kot je bilo to predstavljeno v njegovem predhodniku (zemljevid Krn).

Na severu karta delno seže na avstrijsko stran vse do Apač (Abtei), Žitare vasi (Sittersdorf), Globasnice (Globasnitz), Podgore (Unterbergen), zajeto je Prevalje in Ravne na Koroškem.

Na severu sega karta do Trbiža in Korenskega sedla. Na vzhodu do Kranjske gore, Zadnjice in Doline Triglavskih jezer, na jugu je viden še Javoršček in Lepena, na zahodu pa Kal – Koritnica, Možnica in Predel.

Karta seže na severu do avstrijske meje in še čez, tako najdemo na njej npr. Korensko sedlo, Kepo in Golico. Na jugu se zaključi s Tolminom, Baško Grapo in Poreznom.

Na severu karta seže vse do Karnijskih Alp in Podkloštra (Arnoldstein), na jugu do Beneške Slovenije in Mosta na Soči, na vzhodu sega do vključno Kranjske Gore, na zahodu pa vključuje Dunjsko dolino, Breginjski kot in že omenjeno Beneško Slovenijo.