Opis

Elie Wiesel v Noči, prvoosebnem memoarskem pisanju, opisuje svoje izkušnje, izkušnje 15-letnega dečka, v času nacistične okupacije v judovskem getu v Sighetu (Romunija), likvidacijo geta, deportacijo v Auschwitz in nato Buchenwald. Njegova mati in dve mlajši sestri sta umrli, njegov oče pa je umrl tik pred osvoboditvijo koncentracijskega taborišča aprila 1945. Prav iz tega časa pa so tudi najbolj pretresljive strani avtobiografskega romana. Po vojni je Elie Wiesel študiral v Parizu in postal novinar. Njegovo delo Noč je s svojo izjemno sporočilnostjo in pomenom o svetu brez človečnosti, brez pravic, o moralni odgovornosti vsakogar izmed nas, postalo temeljno delo vsake literature in je prevedeno v več kot 30 jezikov.

Elie Wiesel je bil pisatelj, novinar, Nobelov nagrajenec za mir za leto 1986, predsednik ameriške komisije za holokavst ter soustanovitelj in predsedujoči član Sklada za človečnost (Foundation for Humanity).

Oklofutal sem ga. Drgnil sem mu dlani, kričeč: “Oče! Oče! Zbudi se!
Vrgli te bodo iz vagona. Njegovo telo je ostalo negibno.
Dva grobarja sta me zgrabila za ovratnik: “Pusti ga! Saj vidiš, da je mrtev”.
“Ne!” sem kričal. Ni bil mrtev. Ne še!
Ponovno sem ga začel močno tepsti. Čez trenutek je rahlo dvignil veke s steklenih oči.
Šibko je dihal.
“Vidite” sem zavpil.
Moška sta se oddaljila. Z našega vagona so raztovorili dvajset trupel. Vlak je šel nato naprej in za seboj na zasneženem polju Poljske zapustil nekaj sto golih sirot brez pogreba.

(odlomek iz knjige)