Opis

Novi vlogi se Aleš upre, a kolesje je utečeno in kmalu ga povozi. Ko ima vsega dovolj, sede na vlak in izgine. Konča kot brezbožni snovalec človeških usod v prikolici na megleni gori, pretendent na vse človeško, vse človeško pa je v zgodbi. Tisti, ki si zgodbo izmisli, ni nikoli tisti, ki v njej nastopa.

Jiří Kratochvil je eno izmed vodilnih imen sodobne češke proze. Kljub temu, da je pisal že v šestdesetih letih prekšnjega stoletja, je dvajset let objavljal le v samozaložbi, veliko del pa cwelo uničil, ker ga je kot nasprotnika režima le ta ogrožal. Po koncu komunističnega režima je kmalu postal eden najbolj branih in tudi prevajanih čeških avtorjev. Prejel je mnogo prestižnih nagrad, med drugim tudi nagrado Magnesia za najboljši češki roman.

Za Otožnega Boga avtor pravi, da je tribut dvema njegovima mojstroma – Milanu Kunderi in J.L. Borgesu, pa da je besedilo pravzaprav idealen scenarij bodisi za Kubricka ali Polanskega, le da je eden mrtev, drugi pa predaleč.

Recenzija; Bukla, maj 2009

Za romane tega češkega pisatelja velja neka splošna značilnost, ki pravi, da vedno piše eno in isto knjigo – le v različnih variantah. Svoj roman je komentiral takole: »Ko sem dokončal Otožnega Boga, sem se zavedel, da je to pravzaprav filmska zgodba za Kubricka ali Polanskega. Ampak Kubrick je že na onem svetu, Polanski pa je zame prav tako nedostopen. Veliko pomembnejše pa se mi zdi, da s tole zgodbo povprečnega knjižničarja, ki se mu zgodi nekaj grozljivega, izražam svoje spoštovanje dvema od mojih Mojstrov, Milanu Kunderi in J. L. Borgesu.« Renate Štrucl