Opis

Note brez pomote ponujajo izčrpen vpogled v zgodovino slovenskega zborovskega petja in skozi pregled umeščenosti pevskih zborov v šolski sistem obravnavajo njegovo kompleksno vlogo pri razvoju osebne, kulturne in nacionalne identitete.

Posebej so dragocena poglavja, v katerih avtorica predstavi lik zborovodje in poda izčrpna izhodišča za oblikovanje kakovostnih pevskih vaj in izbiro zborovskega repertoarja. Te dejavnike zborovskega dela nadgrajuje s poglavjem glasbenega opismenjevanja, kjer kritično opredeljuje njegovo umeščenost v učne načrte za glasbeno vzgojo in za osnovnošolske pevske zbore.

Ob poglobljeni in utemeljeni predstavitvi glasbenega opismenjevanja v splošnem šolstvu izpostavlja problematiko strokovne usposobljenosti razrednih učiteljev za kakovostno glasbenopedagoško delo. Ugotavlja, da imajo učitelji pogosto težave pri glasbenem poučevanju, saj nimajo ustreznih znanj, in izpostavlja potrebo po sistematičnem delu s človeškimi viri.

Tri metode opismenjevanja

Med poglavji o glasbeni pismenosti avtorica predstavlja metode glasbenega opismenjevanja Zoltana Kodalya, Justine Ward in slovenskega zborovodje Franca Pohajača. Vsi trije so razvili učinkovite metode glasbenega opismenjevanja, usmerjene v spodbujanje celostnega osebnega in glasbenega razvoja. Pevska metoda Franca Pohajača ima med njimi posebno mesto, saj prerašča okvire glasbenega opismenjevanja. Njegovo zborovsko delo se je odrazilo zlasti v delovanju pevskega društva Vesela pomlad in je močno ter odločilno zaznamovalo kulturno življenje velikega števila rojakov na Primorskem, zlasti na tržaškem Krasu in v njegovi okolici. (Iz recenzije.)

Iz recenzij:

Delo je pisano v strokovnem in razumljivem jeziku ter ob premišljeni in dosledni uporabi glasbene terminologije omogoča poglobljeno razumevanje tematike; pomembno prispeva k razumevanju delovanja otroških pevskih zborov, še posebej vloge in pomena glasbenega opismenjevanja, in predstavlja izviren prispevek na področju glasbeno-didaktične literature. (Barbara Sicherl-Kafol, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani)

* * *

Knjiga pokaže izbor možnih metod, po katerih lahko uvajamo učence v svet zvokov, poslušanja, slišanja, umevanja. Osredotoči se na troje »poti« slušno-slišne opismenjenosti – na metode Madžara Zoltana Kodálya, Američanke Justine Ward in Slovenca Franca Pohajača. Zoltan Kodály in Justine Ward sta izhajala iz ugotovitev Guida iz Arezza, ki je s svojim delom postavil temelje za evropsko glasbeno opismenjenost. Sledi strnjen in sistematičen opis metode, s katero je Franc Pohajač skozi petintrideset let postavil in opismenil več generacij mladih v okviru zborov Vesela pomlad na Opčinah pri Trstu. (Ivan Florjanc, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani)

Neža Hribar je diplomirala na Pedagoški fakulteti; od leta 2009 študira na sakralnem oddelku Akademije za glasbo, poleg študija se izpopolnjuje na seminarjih za zborovodje. Ima vrsto izkušenj z vodenjem otroških pevskih zborov in mladinskih vokalnih skupin, z vodenjem glasbenih uric za predšolske otroke ter s priložnostnimi zborovskimi zasedbami. V prostem času poje v dekliškem in koralnem zboru ter v komornem zboru.