Na severu karta delno seže na avstrijsko stran vse do Apač (Abtei), Žitare vasi (Sittersdorf), Globasnice (Globasnitz), Podgore (Unterbergen), zajeto je Prevalje in Ravne na Koroškem.

Na severu sega karta do Trbiža in Korenskega sedla. Na vzhodu do Kranjske gore, Zadnjice in Doline Triglavskih jezer, na jugu je viden še Javoršček in Lepena, na zahodu pa Kal – Koritnica, Možnica in Predel.

Karta seže na severu do avstrijske meje in še čez, tako najdemo na njej npr. Korensko sedlo, Kepo in Golico. Na jugu se zaključi s Tolminom, Baško Grapo in Poreznom.

Na severu karta seže vse do Karnijskih Alp in Podkloštra (Arnoldstein), na jugu do Beneške Slovenije in Mosta na Soči, na vzhodu sega do vključno Kranjske Gore, na zahodu pa vključuje Dunjsko dolino, Breginjski kot in že omenjeno Beneško Slovenijo.

Delo predstavlja prvo kompleksno obravnavanje alpinistične zgodovine in prav tako tudi aktualne problematike, zato ji s tega vidika v svetovnem merilu ni para. S ponosom lahko rečemo, da sta v pričujoči knjigi omenjani tudi Slovenki, Marija Frantar z vzponoma na Nanga Parbat in Kangčendzengo in Marija Štremfelj, prva in do zdaj edina Slovenka na Everestu, ter njen vzpon na Broad Peak. Hrepenenja in usoda – prve ženske na osemtisočakih